Leta 2010 se je prvič srečala z Iyengar jogo pri Kristini Suchy. Od takrat je joga njena prijateljica. Daje ji več kot le fizično aktivnost, moč in prožnost.

Z jogo raste. Je učenka joge. Po skupaj štirih leti redne prakse, je v začetku leta 2020 pod mentorstvom Anje Brenko pridobila certifikat joga učiteljice (Joga soba). V njenem procesu učenja jo navdušujejo tudi drugi učitelji (Goran Koren, Dana Auguštin, Vanja Hrvatin). Obiskovala je Flow mešanih gibalnih umetnosti pri Sanji Zalar Gostimirović, sedaj pa pod njenim vodstvom nadaljuje še z Budokon prakso.

Napaja se iz različnih stilov joge. V njej je še dosti Iyengar vpliva; Iyengarski poudarek glede ‘pravilnosti’ izvajanja položajev ji je dal zelo stabilen okvir, na katerem vseskozi nadgrajuje lastno prakso. Pomemben ji je dih, saj pomaga pri koncentraciji, pri premikanju mej in pri obračanju navznoter. Njeni nagibi pri vodenju praks so: sledenje lastnemu telesu, raziskovanje lastnih notranjih prostorov in t.i. “praznega prostora” – stanja brez misli –, ter mehkoba do samega sebe.

Na nivoju fizičnega telesa so njene prakse priložnost za ohranjanje mobilnosti sklepov, za povečanje prožnosti, za krepitev moči preko varnega izvajanja asan, tekočega pretoka med položaji in poudarka na dihanju. Na globljih nivojih pa ponujajo pot k sebi in gradijo temelje za osebno rast.

Sama pravi: “Joga je zame kot jezero, ki ga polni veliko studencev – prvi studenec prinaša vseprisotni dih in z njim energijo, drugi različne dihalne tehnike, tretji fizične položaje, četrti mantre itd. – in vsi ti potem odsevajo podobo jezera. Podobo, ki se bohoti v najboljši možni formi. In ta forma sem jaz.”